Pot slikanice od avtorja do bralcev (5. del): Urednik

Kot urednika pri založniški hiši si morda sprva predstavljamo osebo, ki v udobnem naslonjaču bere besedila, presoja avtorska dela, se sproščeno pogovarja z avtorji in skupaj z njimi ustvarja uspešne zgodbe. Pa je sodobni urednik resnično tak?

Delo urednika se je skozi desetletja močno spremenilo. Časovni pritiski, zahteve bralcev (tako strokovne kot splošne javnosti) in spremembe v načinih vodenja podjetij (strategije, prilagajanje kupcem ipd.) so močno načeli "romantično" delo urednika.
Danes urednik predstavlja osebo, ki se spozna na avtorsko pravo, v okviru katerega sklepa pogodbe z avtorji, ilustratorji in ostalimi ustvarjalci. Zaradi sodelovanja z založbami širom sveta mora biti seznanjen tudi z mednarodnim avtorskim pravom. Zelo dobro pozna knjižni trg in kupce, ki so jim knjige posamezne založbe namenjene. Že lektorirana besedila večkrat ponovno prebere. Sodeluje z grafičnim oblikovalcem in z njim usklajuje morebitne spremembe pri postavitvi teksta in ilustracij. Skrbi za morebitne ponatise knjig. Izdeluje celoletne plane izdaj, ki so datirani do dneva natančno. Priganja zamudnike in skrbi, da so dela pravočasno oddana tiskarjem.

Široko področje znanja, potrpežljivost, marljivost, dobre komunikacijske sposobnosti in razumevanje so lastnosti vsakega odličnega urednika.

Pogovarjali smo se z urednikom Žigom Podgorškom, ki skrbi za uspešne izdaje naše založbe že od samega začetka.

Kaj je vaše osnovno delo?

Moje osnovno delo je pregledovanje besedil, ki jih potencialni avtorji pošljejo v upanju, da bodo objavljena pri naši založbi. Če je bilo na začetku teh besedil zelo malo, se v zadnjem času dogaja, da jih zaradi naše večje prepoznavnosti prispe tudi več na dan. Moram pa priznati, da jih je za objavo primerna le peščica.

Zakaj? Kaj mora vsebovati besedilo, da vas prepriča?

Prva stvar, ki se je držimo pri naših knjigah, je ta, da je besedilo kratko in da ne obsega več kot 800 besed. Začetne bralce, ki so jim naše knjige namenjene, preobsežna besedila ponavadi prej odvrnejo kot pritegnejo. Sama zgodba mora poleg tega imeti tudi veliko dinamičnih dialogov, da se otroci ob branju ne dolgočasijo. Prednost pri izdaji imajo besedila, ki so specifična in namenska. Taka, ki imajo izrazito tematiko. Stremimo namreč k temu, da se otrok iz zgodbe nekaj nauči in da se lahko starši, učitelji ali vzgojitelji z njim po koncu zgodbe tudi pogovorijo. Seveda pa mora biti tekst tudi stilsko in jezikovno ustrezen.

Sestavni del vsake slikanice so tudi ilustracije. Kako najdete nekoga, ki bo ilustriral zgodbo?

Ilustracije so tisto, kar otroka najprej pritegne pri tem, ko se odloči, ali bo vzel knjigo v roke ali ne, zato je izbira ilustratorja ena ključnih odločitev pri mojem delu. Najraje se obračamo na tiste, ki so se s svojim delom že izkazali. Vsako leto pa se potrudimo, da ponudimo priložnost tudi kakemu manj znanemu ustvarjalcu. Otroke na slikah pritegnejo barve. Včasih celo tako zelo, da se nam odraslim zdi že skoraj kičasto. Ampak pred očmi je vedno treba imeti otroka, saj je on tisti, ki mu je slikanica namenjena. Še vedno me velikokrat preseneti, kaj je otrokom všeč. Oziroma bolje rečeno: kaj jim ni všeč.

Kako ob vseh strogih kriterijih potem sploh najdete dovolj primernih naslovov za izdajo?

Priznam, da je včasih s tem kar težava. Pri nas imamo veliko ljudi, ki radi pišejo. In nekateri izmed njih zelo dobro. Pišejo za svoje otroke, za svoje vnuke ali pa zgolj za lastno dušo. Problem je v tem, da je Slovenija majhna in da kar nekaj piscem manjka malo samokritike in mislijo, da je za otroka vse dobro. To seveda ne bi moglo biti dlje od resnice. Če v Sloveniji ne najdemo primernih besedil, se po nove zgodbe nemalokrat odpravimo v tujino. Sodelujemo z uveljavljenimi založbami, ki imajo svojo filozofijo izdajanja podobno naši. Se pravi tematske slikanice, ki otroku pomagajo pri razvijanju lastnega mišljenja in pri tem, da spoštuje vse, kar ga obdaja.

Ste tudi sami kdaj razmišljali, da bi kaj napisali?

Sem. Ampak tako kot dobremu kulinaričnemu kritiku ni treba biti vrhunski kuhar, tudi sam pisanje raje prepuščam tistim, ki znajo to dosti bolje od mene.

Ne spreglejte:

- Pot slikanice od avtorja do bralcev (1. del): Pisatelj

- Pot slikanice od avtorja do bralcev (2. del): Ilustrator

- Pot slikanice od avtorja do bralcev (3. del): Prevajalec

- Pot slikanice od avtorja do bralcev (4. del): Oblikovalec

- Pot slikanice od avtorja do bralcev (6. del): Tiskar

- Pot slikanice od avtorja do bralcev (7. del): Zastopnik založbe

- Pot slikanice od avtorja do bralcev (8. del): Knjižničar

- Pot slikanice od avtorja do bralcev (9. del): Knjigarne in ostale prodajalne

- Pot slikanice od avtorja do bralcev (10. del): Spletna stran in spletne vsebine