Pot slikanice od avtorja do bralcev (8. del): Knjižničar
Delo knjižničarja si pogosto predstavljamo kot zelo preprosto: izposojanje in pospravljanje knjig. Vendar pa knjižničarsko delo obsega številne dejavnosti, pri čemer je v njihovem osrčju vedno skrb za uporabnika. Knjižničarji morajo knjige katalogizirati in vnesti v sistem COBISS, da jih sploh lahko najdemo, poleg tega jih morajo tudi tehnično opremiti, da so pripravljene na izposojo. Knjižničarji uporabnike tudi informirajo in jim pomagajo pri iskanju knjig, nekateri vodijo različne tečaje, na primer za opismenjevanje ali iskanje virov, šolski knjižničarji pa so nemalokrat tudi učitelji. Da se vsi ti procesi lahko odvijajo, pa v prvi vrsti potrebujejo knjige - in za to skrbi knjižnični nabavni referent.
Tudi pri njegovem delu so na prvem mestu uporabniki knjižnice - dobro mora poznati njihove potrebe in bralne navade. Zbirka v osnovnošolski knjižnici se bo kajpada razlikovala od zbirke v srednješolski knjižnici, saj se razlikujejo tudi potrebe njunih uporabnikov. Splošna knjižnica, na primer, pa mora poskrbeti za veliko število različnih uporabnikov, v njej lahko najdemo slikanice in kartonke za najmlajše, študijsko literaturo za študente, leposlovje za odrasle in še marsikaj. Da bi vsem zadostil mora nabavni referent torej dobro poznati knjižni trg in slediti vsem novostim. Pri tem so mu v veliko pomoč tudi zastopniki knjižnih založb, ki jih obveščajo o izidih in jim predstavijo knjige. Nabavni referent mora kritično presojati in izbirati kvalitetno gradivo, hkrati pa imeti v mislih različne bralske okuse, da ohranja strokovnost svojega dela in raznovrstnost knjižnične ponudbe.
Pogovarjali smo se s Katarino Rauter z oddelka nabave Javnega zavoda knjižnica Gornja Radgona, ki nam je v intervjuju podala še nekaj več informacij o njenem delu nabavne referentke.
(foto: Katarina Rauter, prlekija-on.net)
Kako poteka nabava knjižničnega gradiva v vaši knjižnici?
Knjižnično gradivo nabavljamo ob obisku zastopnikov posameznih založb, kar je zame še vedno najboljša pot. Dobivamo pa tudi veliko ponudb po telefonu, e-pošti, z dopisi … In potem se trudimo, da pride večina izdanega gradiva tudi na naše police in v roke uporabnikov.
Kako bi opredelili vaše izkušnje z zastopniki založb?
Moje izkušnje z zastopniki založb so dobre - nekateri ti dobesedno »zlezejo pod kožo«, z vsemi pa se trudim, da delo opravim korektno in profesionalno.
Katere vrste gradiv najraje nabavljate?
Nabavljam s srcem in za vsako knjigo vidim zadovoljnega uporabnika. Najraje izbiram kvalitetno branje za odrasle, še bolj pa tople, igrive in pisane zgodbe za naše najmlajše.
Koliko podružnic ima vaša knjižnica in kako skrbite za distribucijo nabavljenih knjig?
Naša knjižnica ima dve podružnici in tudi njihove police polnimo z novitetami.
Približno koliko enot gradiva lahko najdemo v vaši knjižnici?
Naša knjižnica ima okoli 97.000 enot knjižničnega gradiva.
Še za konec: V 21. stoletju prevladujejo digitalni mediji, ki marsikoga lahko odvrnejo od tiskane knjige. Kako se soočate s tem izzivom in kaj bi sporočili otrokom in staršem?
Zame je tiskana knjiga še vedno – in bo tudi ostala – KNJIGA! Digitalni mediji nam jo lahko nadomestijo samo v določenih situacijah, nikakor pa ne morejo izpodriniti tiskane oblike. Slednje trdijo tudi mladi bralci. Ko bereš, mora zadišati po papirju! Po 37 letih dela v knjižnici bi staršem sporočila samo to: »V napornem vsakdanu najdite trenutek in otrokom berite!«
Ne spreglejte:
- Pot slikanice od avtorja do bralcev (1. del): Pisatelj
- Pot slikanice od avtorja do bralcev (2. del): Ilustrator
- Pot slikanice od avtorja do bralcev (3. del): Prevajalec
- Pot slikanice od avtorja do bralcev (4. del): Oblikovalec
- Pot slikanice od avtorja do bralcev (5. del): Urednik
- Pot slikanice od avtorja do bralcev (6. del): Tiskar
- Pot slikanice od avtorja do bralcev (7. del): Zastopnik založbe
- Pot slikanice od avtorja do bralcev (9. del): Knjigarne in ostale prodajalne
- Pot slikanice od avtorja do bralcev (10. del): Spletna stran in spletne vsebine