September: Mesec Janeza Vajkarda Valvasorja

Naš veliki polihistor je živel razburljivo življenje plemiča in raziskovalca. Otroci se lahko o njem poučijo v knjigi O graščaku, ki je za knjigo prodal grad, za vas pa smo nekaj zanimivosti o Valvasorju zbrali v spodnjem članku.
Janez Vajkard Valvasor se je rodil leta 1641 v Ljubljani, njegova družina pa je imela v lasti še gospostvi Gamberk in Medija na Izlakah, kjer je mladi Janez preživljal svoje otroštvo skupaj s kar 16 brati in sestrami. Družina je bila velika in premožna, saj je bil oče potomec stare plemiške družine iz Bergama.
Svojo pot učenjaka je začel na jezuitski gimnaziji v Ljubljani, od takrat pa je njegova radovednost le še naraščala. Njegova knjižnica je bila polna znanstvenih del, ki so bila pomembna v tistem času, tako da je bil vedno na tekočem z novimi odkritji. Ni pa zbiral samo knjig, temveč tudi instrumente, denar in vsakršne zanimivosti, na katere je naletel. Teh je lahko veliko nabral tudi na svojih potovanjih. Kot je bilo v navadi za mlade plemiče, je vstopil v vojaško službo in si nabiral nova znanja in izkušnje v različnih državah. Služboval je v Nemčiji, Severni Afriki, Franciji in Švici, udeležil pa se je tudi vojne proti Osmanom leta 1663. Domov se je vrnil leta 1672, ko je bil star 31 let.
Ste vedeli?
Valvasor ni bil le nadarjen pisec, temveč tudi risar. V Slavi vojvodine Kranjske je kar 528 grafik, ki jih je Valvasor narisal sam na svojih raziskovalnih odpravah, kamor sta ga vedno spremljala svinčnik in skicirna knjiga. Tako imamo ne samo opis, temveč tudi slikovno gradivo, ki priča o tem, kako je bila naša dežela videti pred 300 leti. Poleg tega je bil tudi kartograf in je risal zemljevide, imel pa je tudi svoje grafično podjetje in bakroreznico na gradu Bogenšperk. Pri tem svojem delu je sodeloval s številnimi drugimi slikarji in grafiki na Kranjskem, najbolj poznan med njimi je Almanach, avtor slavnih slik Kvartopirci I in Kvartopirci II, ki ju danes hranijo v Narodni galeriji.
Valvasor je imel veliko premoženja, zato si je ob vrnitvi lahko kupil hišo v Ljubljani, grad Črni potok, že porušeni grad Lichtenberg in pa grad Bogenšperk, v katerem je najraje preživljal svoj čas. Čeprav je prepotoval kar nekaj sveta, je bil zaljubljen v svojo rodno deželo Kranjsko, ki ji je posvetil največ svoje raziskovalne dejavnosti.
S pomočjo sodelavcev je Valvasor zbral številne podatke o naravnih pojavih in kulturnih običajih na Kranjskem in vse skupaj zapisal v delu Slava vojvodine Kranjske. S to knjigo, ki je bila napisana v nemškem jeziku, je želel svojo domovino predstaviti tujcem. Knjiga obsega kar 3532 strani in je tako še danes pomemben zgodovinski vir, ki priča o tem, kako so živeli ljudje v naših krajih ob koncu 17. stoletja.
Delo pa je pomembno prispevalo tudi k naravoslovni znanosti, posebej prodorna je bila Valvasorjeva raziskava Cerkniškega jezera. Takrat je bilo jezero skrivnostno zaradi svojega presihajočega delovanja, ki ga še niso razumeli. Valvasor je jezero opazoval dlje časa in svoje ugotovitve zapisal v četrtem poglavju Slave vojvodine Kranjske. Ta del je bil preveden in objavljen v dveh tujih znanstvenih zbirkah, Valvasorja pa so zaradi njegovega odkritja izvolili tudi za člana angleške Kraljeve družbe v Londonu.
Čeprav je bila knjiga mednarodna uspešnica, avtorju ni prinesla dobička, nasprotno, njegovo življenjsko delo ga je stalo vsega premoženja, ki ga je nabral v svojem življenju. Leta 1962 je bil primoran razprodati večino svojega premoženja, tudi svojo obsežno knjižnico in ljubi grad Bogenšperk. Valvasor je res žrtvoval vse za svoje delo, ki živi še danes. Prevod v slovenščino je nastajal med letoma 2009 in 2012, tako da lahko to monumentalno delo zdaj prebiramo tudi v svojem jeziku.
Janez Vajkard Valvasor je umrl v Krškem, kjer danes stoji knjižnica z njegovim imenom. V letu 2022 je bila prenovljena in se letos uvrstila tudi med štiri finaliste za prestižno nagrado za splošno knjižnico leta na mednarodnem knjižničarskem kongresu IFLA. Poleg tega, da v njej hranijo vse izdaje in prevode Slave vojvodine Kranjske in faksimile grafične zbirke Janeza Vajkarda Valvasorja, je prenovljena knjižnica zasnovana moderno in uporabniku prijazno. Če boste na izletu v Krškem, jo le obiščite!