November: Strah

Bojimo se lahko različnih stvari in strah občutimo na različne načine, a ga odrasli že znamo nadzorovati, otroci pa se morajo tega šele naučiti. Pri tem jim lahko pomagamo s knjigami, kot je Niki in strašni volkovi za tiste, ki se bojijo teme, ali pa Dajini strahovi, ki je tudi novembrska knjiga meseca, za tiste že malo starejše, ki se spopadajo s socialnimi strahovi. Poglejmo si, kateri strahovi se pojavljajo v različnih razvojnih stopnjah v odraščanju in kako otrokom pomagati, da se jih naučijo obvladovati.

Otroški strahovi se med odraščanjem spreminjajo, tako kot njihovi interesi in želje. Nekateri strahovi so pri določenih starostih značilni, poglejmo si nekaj primerov.

Dojenčki čutijo tesnobo pred neznanci. Pri starosti med osem in devet mesecev lahko dojenčki že prepoznajo obraze ljudi, ki jih poznajo, zato pa jih lahko neznani obrazi prestrašijo. To izražajo z jokom in močnim oprijemanjem staršev.

Malčki strah občutijo pri ločitvi od staršev. V obdobju med desetimi meseci in drugim letom starosti se začnejo bati tega, da ne bi bili skupaj s svojimi starši. Ne želijo, na primer, v vrtec, prav tako ne želijo zaspati sami. Tesnobo lahko izražajo z jokom, oprijemanjem ali odlašanjem, trudijo se, da bi ostali čim bliže starša.

Otroci med četrtim in šestim letom starosti imajo še posebej bujno domišljijo, zato si radi umišljajo stvari in se pretvarjajo. Vendar pa ne morejo vedno razločiti med tem, kaj je resnično in kaj ne, zato se jim strašne pošasti, ki si jih prestavljajo, zdijo prave. Bojijo se, da se kaj skriva pod posteljo ali v omari, in mnoge je strah teme pred spanjem. Nekateri se bojijo strašnih sanj. Pogost je tudi strah pred glasnimi zvoki, kot je grmenje ali ognjemet.

Ko pa so otroci stari okrog sedem let in več, pa že ločijo med tem, kaj je res in kaj je umišljeno. V teh letih se lahko začnejo bati tega, kar se lahko zgodi v resničnem življenju. Nekatere je strah, da bi jim kaj naredili »zlobni« ljudje, ali pa se bojijo naravnih katastrof, vremenskih pojavov, kot so nevihte, nasilja ali stvari, ki jih slišijo v medijih. Pojavi pa se lahko tudi strah pred ločitvijo ali izgubo ljubljene osebe.

V prednajstniških letih pa so najbolj izraziti socialni strahovi. Takrat šola in prijateljstva postanejo večji del otrokovega življenja. Lahko jih začnejo skrbeti domače naloge, ocene in uspeh v šoli. Vznemirja jih lahko že njihov videz, skrbi jih, da jih vrstniki ne bi sprejeli ali da bi jih nadlegovali. Zaradi tega imajo lahko tudi tremo pred šolskimi nastopi ali testi. V teh letih otroke lahko zanimajo tudi že večje težave, kot so podnebne spremembe in nepravičnost.

Pri vseh teh strahovih lahko otroka potolažimo in podpremo tudi z branjem. Skupno branje je že tako ali tako odlično za ustvarjanje vezi med otroki in starši ali vzgojitelji. Otroci se lahko sprostijo in se prepustijo zgodbi, da jih odpelje v druge svetove, daleč stran od njihovih skrbi. Tako lahko preusmerimo njihovo pozornost stran od strahu, da se umirijo in se potem z njimi tudi lažje pogovorimo o njihovih skrbeh. Lahko pa z njimi beremo tudi knjige, ki opisujejo njihove strahove, saj bodo v njih našli junake, ki se spopadajo s podobnimi težavami kot oni. Tako se lahko z zgodbo poistovetijo in vidijo, da niso sami. Poleg tega s tem odpiramo varen prostor za pogovor o njihovih občutjih.

Knjige pa strahove in predsodke odganjajo tudi s tem, ko nas kaj naučijo. Le knjigo v roke, saj branje odganja strašne sanje!