December: Svetovni dan invalidov

Vendar pa na ta datum pri nas in po svetu obeležujemo tudi svetovni dan invalidov in ljudi s posebnimi potrebami. Glede na to, da pri nas sovpadata dve bistveni družbeni temi, kultura in invalidnost, bomo v tokratnem članku poudarili pomembnost zastopanja invalidov v kulturi, na primer v knjigah, in tudi, kako pomembno je, da imajo zagotovljen dostop do kulturnih ustanov, prireditev in različnih medijev.

Unesco osebe s posebnimi potrebami opredeljuje kot »tiste osebe, ki odstopajo od pričakovanih značilnosti in zmožnosti, definiranih v določenem okolju, ter potrebujejo dodatno pozornost in skrb«. Po njihovih podatkih živi po svetu okoli milijarda ljudi z določeno obliko invalidnosti, v Sloveniji pa 170.000, kar je 8,5 odstotka prebivalstva. Kljub temu pa te ljudi le redko vidimo na televiziji ali v filmih in o njih le malokrat beremo v knjigah. Invalidi so le redko zastopani v različnih medijih, še redkeje pa so prikazani neodvisno od svoje invalidnosti. Eden takšnih primerov dobre zastopanosti invalidnosti v knjigi je slikanica Lanov rastlinjak. Preberite si, kaj je o njej zapisala knjižna blogerka Ajda Lalić (@ajdanaklada), ki je po poklicu profesorica rehabilitacijske in specialne pedagogike in uči na OŠ Roje.

»Knjiga je polna koristnih informacij, v njej pa najdemo še več iztočnic za dober pogovor – pa ne le o zelenjavi. Lan je narisan na invalidskem vozičku, v pripovedi pa to ni nikjer omenjeno. In končno smo dočakali slikanico, kjer je junakova invalidnost ena od njegovih številnih lastnosti, ne pa nekaj, kar ga definira! Tudi Lan vrtnari, uživa v pridelkih, ki jih je sam vzgojil, se druži s prijatelji. Ob tem potrebuje nekaj prilagoditev, ki pa niso nepremostljive, in slikanica nam odpre misli še za druge situacije, v katerih bi minimalna prilagoditev lahko neko stvar naredila dostopno še marsikomu, ki mu doslej ni bila.«

Tovrstna zastopanost je pomembna za širšo družbo, tako otroke kot odrasle, saj ob tem vsi spoznavamo, da lahko z majhnimi prilagoditvami vključimo tudi invalide in ljudi s posebnimi potrebami. Na ta način pa ustvarjamo bolj vključujočo, strpno in raznovrstno družbo. Lan na primer vrtnari, lahko pa bi obiskal gledališče, muzej ali galerijo. Morda pa bi šel v kino ali v knjižnico po knjigo. Ste pri obisku teh ustanov kdaj pozorni, ali so prijazne invalidom? Imajo klančine in dvigala, dovolj široke hodnike, posebna sedišča? Kakšen je dostop do stavbe? Vse te stvari zlahka spregledamo, za nekatere pa bi bil dostop do kulture brez njih nemogoč. Seveda smo tu zajeli le en vidik invalidnosti in posebnih potreb, gibalno oviranost, s katero živi tudi Lan.

To, da imajo ljudje dostop do kulture, je pomemben dejavnik v tem, da jo lahko začnejo tudi sami ustvarjati. Knjižnice imajo pri tem še posebej veliko vlogo, saj omogočajo dostop do različnega gradiva, tako leposlovja, v katerem se napajata jezik in domišljija, kot tudi do strokovnega gradiva, iz katerega črpamo znanje. Ste vedeli, da obstaja tudi knjižnica za tiste, ki knjige berejo na drugačen način? To je Knjižnica za slepe in slabovidne v Ljubljani.

Ljudje z invalidnostjo in posebnimi potrebami živijo prav tako pestra življenja kot drugi. Imajo svoje interese in prav je, da jim je kar se da omogočeno, da jih lahko uresničujejo. Kot je zapisala Ajda o dečku Lanu, velja tudi za druge: invalidnost jih ne opredeljuje, njihovo življenje je še veliko več.

Invalidnost tudi ni glavna tema slikanice o Lanu in njegovem rastlinjaku, v kateri bodo otroci spoznali različno zelenjavo, na koncu pa bodo našli še recept za odlično korenčkovo juho, ki jo lahko skuhate skupaj. Družinska zabava vam bo ogrela srce, juha pa želodček – ravno prav za zimski čas.