Januar: Svetovni dan objemanja

Ali ni lepo, ko smo srečni, navdušeni in v srcu čutimo ljubezen? Ko bi bili vsaj vsi dnevi takšni … Včasih se dolgočasimo, smo sitni ali celo jezni. Pridejo dnevi, ko smo žalostni in razočarani. Pred čustvi ne moremo pobegniti, pa naj bodo še tako neprijetna, temveč se moramo z njimi spoprijeti in si pustiti tudi, da jih čutimo. V knjigi Moja čustva so za najmlajše predstavljena in poimenovana različna čustva, ob katerih se lahko z otrokom začnemo pogovarjati o njegovih občutkih in mu pomagamo, da jih izrazi. Ne pozabimo, ni dobrih in slabih čustev, vsako je tam z namenom, ljudje pa se jih v obdobju odraščanja postopoma učimo uravnavati, to pomeni, da se učimo, kako čustva primerno izraziti in se nanje odzvati. 

Čustveno uravnavanje je proces, ki poteka v obdobju odraščanja, in v njem lahko opazimo določene starostne mejnike, skozi katere se bomo sprehodili v nadaljevanju.

Ste vedeli?

- Da je bil svetovni dan objemov prvič razglašen v ZDA leta 1986?

- Da je bil glavni pobudnik te iniciative ameriški duhovnik Kevin Zaborney?

- Da na dan potrebujemo vsaj 8 objemov?

Med prvim in tretjim letom otrokovega življenja je čustveno uravnavanje zunanje vodeno, to pomeni, da zanjo skrbijo starši, saj so oni tisti, ki potešijo otrokove potrebe, s tem pa hkrati uravnavajo njegova čustvena stanja. Če otrok na primer joka zaradi lakote, ga starši pomirijo in nahranijo. Ko se otroci začnejo učiti jezika, lahko že izrazijo nekatera svoja čustvena stanja, s čimer se že porajajo zametki notranjega vodenega čustvenega uravnavanja. V tretjem letu pa lahko otroci že prepoznajo nekatera osnova čustvena stanja ljudi okoli sebe in se že učijo, kako glede na to prilagoditi svoje vedenje in odzive. 

V naslednjem obdobju, med četrtim in šestim letom, otroci že lahko razločujejo med čustvi, ki so vezana na dejanske situacije (npr. spomini na čustveno nabite dogodke), in pa čustvi, ki so vezana na želena stanja (npr. pričakovanja in želje). Pri šestih letih znajo otroci svoja čustvena stanja uravnavati z igro, risanjem ali gibanjem. Prav tako že začnejo prepoznavati strategije, ki jim ne pomagajo doseči boljšega počutja, kot so vpitje in metanje na tla, in te strategije začnejo tudi opuščati. 

Do velikih sprememb v otrokovih miselnih sposobnostih pa pride med sedmim in osmim letom. Takrat so sposobni na nek dogodek pogledati z več zornih kotov, ob tem pa lahko razumejo želje in motive, ki stojijo za vedenji drugih oseb. Pri tej starosti že presojajo, ali je v določeni situaciji smiselno oz. primerno izražati čustva, svoj čustveni odziv pa tudi znajo prilagajati, in zato se včasih odzovejo v skladu s tem, kar se od njih pričakuje, in ne nujno v skladu s svojimi lastnimi čustvi. 

Med devetim in desetim letom pa otroci že razumejo, katera čustva so družbeno bolj zaželena (npr. veselje) in katera manj (npr. jeza). Zunanji nadzor čustvenega uravnavanja se v tem obdobju popolnoma premakne na notranjega in otroci začnejo uporabljati strategije usmerjanja lastnih misli in preoblikovanja sodb o svojih čustvih. 

Sledi obdobje najstništva, ko se otroci vse bolj obračajo k svojim vrstnikom in prilagajajo svoja vedenja in čustvene odzive temu, kar je dojeto kot primerno znotraj vrstniške skupine. Nekje pri devetnajstih naj bi se obdobje mladostništva končalo, sledi prehod v odraslost, z njim pa čustvena zrelost in večji kognitivni nadzor nad čustvenim doživljanjem. 

Prvi korak k čustvenemu uravnavanju je ubesedenje in poimenovanje otrokovih občutkov. Pri tem mu lahko pomagamo s knjigami in z igro. Pretvorba čustev v besede pomaga opredeliti čustva, s katerimi se otrok spoprijema, prav tako pa lahko čustva, ki se včasih zdijo kaotična in neobvladljiva, s poimenovanjem na nek način tudi organizira. Otrokom od prvega leta dalje lahko čustva predstavite s pomočjo kartonke Čustva, starejšim pa bo v pomoč slikanica Moja čustva. Knjiga in pogovor sta vedno pravi odgovor!