Februar: Mednarodni dan maternega jezika

Februar je mesec v znamenju ljubezni do besede in jezika: 8. februarja smo praznovali Prešernov dan, 21. pa je mednarodni dan maternega jezika. Tudi Prešeren se je zavedal pomembnosti jezika, ki nam ga predajo starši in ga začutimo, že preden se rodimo. Ta pesnik ima velike zasluge za slovenski jezik, kot ga poznamo danes. Mi pa moramo poskrbeti, da bo ta jezik živel še naprej. Kako? Preprosto – z branjem!

Še preden se naučimo brati, pa se moramo naučiti govoriti. To, da usvojimo jezik okolja, v katerem živimo, se nam morda zdi samoumevno, saj se ga naučimo od svojih staršev. Vendar pa je materni jezik pravzaprav ena od osnovnih veščin preživetja, saj omogoča sporazumevanje z drugimi ljudmi v naši bližini. Jezik je pravzaprav tisto, kar nam omogoča življenje v skupnosti. 

Ste vedeli? 

Na območju današnje Slovenije je dolgo prevladoval nemški jezik, v katerem se je poučevalo tudi v šolah. To se je začelo spreminjati s šolsko reformo Marije Terezije. Blaž Kumerdej, šolnik in razsvetljenec, je leta 1772 na Dunaju predlagal ureditev osnovnih šol na Kranjskem. Boril se je za poučevanje v slovenskem jeziku na slovensko govorečih območjih. Njegov predlog je bil sprejet le deloma. Pouk v slovenskem jeziku pa je prvič prišel z Napoleonom leta 1809, ko je zavzel ozemlje današnje Slovenije in ga poimenoval Ilirske province. Danes pri nas pouk na vseh stopnjah poteka v slovenščini. Kako pa poteka pouk drugod, si lahko pogledate v slikanici Šole po svetu.

Že zarodek v maternici sliši zunanje glasove, na primer glas staršev, lajež psa in hrup iz okolice, in to že od 18. tedna dalje. Tako novorojenčki že ob rojstvu prepoznajo ne samo zven in melodijo materinega glasu, temveč s tem tudi zven in melodijo maternega jezika.

Učenje maternega jezika se ne začne z učenjem prvih besed, ampak se odvija že prej, brez sistematičnega poučevanja. Materni jezik je prisoten že v dojenčkovem joku, saj ta sledi določeni melodiji, ki se ujema z melodijo maternega jezika.

Kmalu se joku pridružita tudi bebljanje in posnemanje glasov. Čeprav malčki pomena teh glasov še ne razumejo, pa to kaže na njihovo zmožnost zaznavanja govora. Raziskave so pokazale, da otroci pri poslušanju dajejo prednost maternemu jeziku, in to že, ko so stari komaj štiri dni. Njihovo pozornost najbolj pritegnejo ritem, intonacija in vzorci glasov. Zato so malčki posebej navdušeni nad pesmicami in rimanimi besedili.

Otrokovo razumevanje pa napreduje veliko hitreje kot njegova sposobnost govora, zato pri približno enem letu razume mnogo več, kot pa je zmožen povedati, in to izraža na drugačne načine – s kriki veselja, cviljenjem ali jeznimi izbruhi. V tem času pa se nauči tudi prve besede, pogosto je to mama.  Od prve besede naprej poteka učenje s svetlobno hitrostjo in otroci se hitro naučijo poimenovati stvari, ki jih obdajajo. Prazna mesta zapolnijo z domišljijo, starše pa zasipajo z vprašanji.

Da bi potešili otroško radovednost, nahranili njihovo domišljijo in besedni zaklad, je pomembno, da jim beremo. S poslušanjem zgodb v maternem jeziku ga razvijajo, negujejo in ohranjajo. Tako vzgajamo bralce, ki bodo materni jezik gojili še za prihodnost.