Marec: Svetovni dan poezije

Nekatere kavarne imajo na ta dan posebno ponudbo, kavo lahko plačamo z verzom namesto z denarjem. Poezija predstavlja priložnost, da se poglobimo v svet umetniškega izraza, ki s svojimi rimami, metriko in verzi povezuje ljudi po vsem svetu. Poezija ni le zaporedje besed, zvočnost ter besedno ujemanje nas združujeta, s pesnikom čutimo. Naj bo epsko (pripovedna pesem) ali lirično (izpovedna pesem), pesništvo v bralcu vzbuja asociacije in čustva.

Poezija ima edinstveno moč, z njenimi metaforami in izraznimi sredstvi namreč lahko izven vsakodnevne komunikacije, na drugačen način, izrazimo čustva in misli. Pesniki z jezikom ustvarjajo slikovite podobe in zvočne harmonije, ki nagovarjajo čustva bralcev. Naši najpomembnejši pesniki so France Prešeren, Alojz Gradnik, Josip Murn Aleksandrov, Gregor Strniša, Janez Menart, Ivan Minatti in Srečko Kosovel. Svetovni dan poezije nas spodbuja, da se zazremo v notranji svet in prepoznamo moč besed pri izražanju ljubezni, bolečine, radosti ter drugih globokih čustev.

Za poezijo pa nikoli ni prezgodaj, pri otrocih ne spodbuja le ustvarjalnosti, temveč tudi jezikovne spretnosti, prebuja v njih občutek za estetiko, širi njihov besedni zaklad, krepi koncentracijo, spomin, spodbuja čustveno inteligenco in domišljijo, še ko pesmi niso sposobni razumeti, jo občutijo preko ritma, ki jih pomirja, ko jim beremo. Rime, ritmična struktura in besedna igra v pesniških besedilih, že prve uspavanke, spodbujajo otroški sluh, izboljšujejo besedni zaklad ter v otrocih razvijajo sposobnost razumevanja in tvorjenja stavkov.

Vse opisano je najti tudi v poučni slikanici pedagoginje Katje Šuštar Zdaj v vodi, zdaj na kopnem, ki razkriva zanimive značilnosti različnih živalskih vrst. Pesmi so uglasbene in posnete, zato jih otroci lahko poslušajo in ob čudovitih ilustracijah tudi prepevajo. Slikanica jih popelje v svet nadležnega komarja, ki ga je treba loviti celo noč, malega klopa, ki čaka na gozdne obiskovalce, ki niso uporabili pršila, izvedo, da ima hobotnica kar tri srca, martinčkov rep pa se obnovi …  V slikanici so QR-kode, z njimi lahko zvočne posnetke najdete tudi na spletu.

Ste vedeli?

Največji slovenski pesnik je France Prešeren, čeprav je bil v njegovem času bolj cenjen Jovan Vesel Koseski.  Prešeren je postal priljubljen šele v drugi polovici 19. stoletja. Za to so bili zaslužni Fran Levstik, Josip Stritar in Josip Jurčič, ki so pisali o šibkostih in jezikovnih napakah Jovana Veselega Koseskega. Tako je postal in ostal največji slovenski pesnik France Prešeren, ker mu je uspelo našo poezijo dvigniti na evropsko raven in dokazati, da so tudi v našem jeziku mogoče najzahtevnejše pesniške oblike (npr. sonetni  venec).  Sedma kitica Zdravljice je naša himna, po njem smo poimenovali trge, postavili smo mu spomenike, njegova podoba pa je na slovenskem kovancu za dva evra.

Svetovni dan poezije nas opominja, da besede niso le sredstvo komunikacije. S svojimi kiticami in verzi so pesmi izraz pesnikov, most med ljudmi in most med kulturami. Vsaka pesniška vrstica nosi moč izražanja, ki lahko združi srca in preseže različne ovire, prežene osamljenost, branje poezije pomirja. Naj bo vsak dan, ne le svetovni dan poezije, priložnost za raziskovanje sveta poezije. Da preberemo eno pesem, nam vzame približno tri minute. Privoščimo si jih.