Marec: Dan žena in materinski dan

Materinstvo praznujemo 25. marca. A ženske poleg skrbi za otroke opravljajo še marsikaj drugega. Tudi slikanica Izdelal bom mamo-robota na prisrčen način pokaže, da imajo mame včasih druge opravke, a bodo kljub temu vedno tam, ko jih otrok potrebuje. Dan žena, ki ga praznujemo 8. marca, obstaja prav zato, da poudari, kako pomembno je, da so ženske prisotne tudi v javnem življenju, da se lahko izobražujejo, imajo volilno pravico in se same odločajo o tem, kako bodo živele. Tako lahko tudi deklice sanjajo o tem, da bodo nekoč pisateljice, znanstvenice, astronavtke, umetnice, učiteljice, predsednice, mame … Dosežejo lahko, kar koli hočejo! Vendar pa ni bilo vedno tako, zato si poglejmo, kako smo dobili ta dva pomembna dneva in kako ju praznujemo pri nas in po svetu.

Oba praznika izvirata z začetka 20. stoletja, ko so se začele odvijati velike družbene spremembe. Materinski dan je v Evropo prišel iz ZDA in se uveljavil po prvi svetovni vojni. Vendar pa ga ne praznujemo vsi na isti dan. V Sloveniji smo celo edini, ki ta dan slavimo 25. marca, drugod po svetu ga namreč večinoma obeležujejo drugo soboto v maju. Pri nas otroci mamam na ta dan podarjamo cvetje v zahvalo za vse, kar so storile za nas. Medtem ko Slovenci ponavadi izbiramo cvetlice, ki jih imajo naše mame najrajši, je v Angliji navada, da se podarjajo narcise, na Japonskem pa nageljnovi cvetovi, ki so postali simbol za mamo.

Ste vedeli?

Kljub temu da je materinski dan dokaj moderen praznik, se zgodovinsko navezuje na dolgo tradicijo čaščenja matere, ki sega že v prazgodovino. Čaščenje matere se je še bolj utrdilo v antični Grčiji, kjer so posebej častili boginjo Reo, mater vseh bogov, tudi vrhovnega boga Zevsa. V krščanski tradiciji ima Marija, Jezusova mati, prav tako posebno mesto. Materinski dan se pri nas povezuje tudi z njo, saj datum 25. marec sovpada z dnem Marijinega oznanjenja. V Etiopiji in Indiji pa se materam še vedno poklanjajo s festivalom, posvečenim ženskim boginjam, ki ima dolgo versko tradicijo.

Ob dnevu žena oziroma mednarodnem dnevu žensk pa rože prejemajo vse ženske, ne samo matere. Poklanjajo jim jih moški, obdarujejo pa tudi druga drugo. Osmi marec povezujemo s političnimi spremembami in bojem žensk za volilno pravico ter svobodno odločanje. Pri nas smo ga prvič praznovali že leta 1911, ko je bil praznik tudi drugod po svetu sploh prvič obeležen, in sicer v Trbovljah. Ob tem mednarodnem dnevu se spomnimo, da ženske niso od nekdaj uživale enakopravnosti in da so jim še danes marsikje po svetu kršene človekove pravice. 

Ženske nemalokrat pristanejo v nezavidljivem položaju tudi zato, ker imajo manjšo možnost, da pridejo do izobrazbe. Brez tega se namreč le s težavo osamosvojijo in niti ne vedo, kaj so njihove pravice. Organizacija združenih narodov je zato leta 2012 posebej razglasila še mednarodni dan deklic, ki ga obeležujemo 11. oktobra. Borijo se, da bi se številka 130 milijonov deklic, ki ne hodijo v šolo, zmanjšala. Sklad Združenih narodov za otroke sporoča, da »so deklice neustavljive, saj v sebi nosijo izjemno moč in energijo, s čimer lahko uresničijo svoj polni potencial, če imajo enake možnosti. Vlaganje v deklice pomembno prispeva k razvoju celotne družbe.«

Prav je, da se ob materinskem dnevu in dnevu žena poklonimo ženskam, ki so prišle pred nami, nas vzgojile in poskrbele, da imamo vsi, ki smo prišli za njimi, več možnosti, kot so jih imele same. Hkrati pa pomislimo tudi na deklice, ki bodo pomagale graditi boljšo prihodnost. Dajmo jim znanje, da bodo lahko uresničile svoje sanje.