Kratka zgodovina otroške literature: Poučna literatura za otroke

Najboljši primer takšne knjige je enciklopedija. Ta v sebi zajema ključne informacije z določenega spoznavnega področja. Enciklopedije za otroke se začnejo zelo preprosto. Dejstva, ki jih navajajo, so skrbno izbrana in prilagojena starostni stopnji, prav tako jih spremlja veliko ilustracij ali slikovnega gradiva. Glavno pa je, da vzbudijo otroško radovednost, ki želi o izbrani temi z leti vedeti vedno več. Vedoželjni lahko začnejo na primer s serijo enciklopedij Zvedavčki in spoznajo temeljne informacije, na katerih nato svoje znanje po želji nadgrajujejo.

V šoli se bodo otroci spoznali z učbeniki in delovnimi zvezki. Tako je, tudi to spada med poučno literaturo za otroke! Kot enciklopedije so tudi ti omejeni na določen predmet in prilagojeni starosti učencev. Čeprav so predvsem učni pripomočki, poskušajo biti tudi zabavni in tu pa tam vključujejo kakšno sliko ali ilustracijo, nekateri pa k učenju povabijo tudi s prisrčnimi junaki, ki otroka spremljajo skozi šolsko leto. Tako sledi ne le novemu znanju, temveč tudi zgodbi.

Vendar pa se otroci ne začnejo učiti, šele ko vstopijo v šolo. Svet okoli sebe začnejo spoznavati in raziskovati že kmalu po rojstvu. In pri tem jim pomagajo tudi knjige. Najprej, da sploh usvojijo besede, s katerimi lahko poimenujejo stvari, ki jih obdajajo. Kartonke v zbirki Radoveden sem, kakšno je življenje so odličen primer takšnih knjig, ki pomagajo pri pridobivanju besednega zaklada. Poleg tega lahko najmlajši ob knjigah urijo tudi druge spretnosti, na primer fino motoriko s kartonkami z drsniki, ali pa spomin s knjigami, namenjenimi opazovanju, kot je Od semena do sadeža.

Svet je velik in poln zanimivih stvari. Knjige so lahko prvi korak k začetku odkrivanja. V prihodnjem članku, ki bo zaokrožil serijo Kratka zgodovina otroške literature, bodo o tem, kaj jim pomenijo knjige in branje, nekaj povedali kar otroci sami.

Do takrat pa en pravljičen pozdrav!