Kratka zgodovina otroške literature: Otroška literatura danes

Poglejmo si torej, kaj vse vas čaka med policami.

Pri otroški literaturi je poleg najosnovnejše delitve na fikcijo in stvarno literaturo pomembna tudi delitev glede na starost. Pri skupnem branju to morda ni tako zelo pomembno, če pa želimo, da otrok knjigo spoznava sam, mora biti primerna njegovi razvojni stopnji.

Za najmlajše, ki se še učijo ravnanja s knjigo, so primerne kartonke, saj so ravno prav velike, da jih lahko listajo sami, hkrati pa trdne, da lahko mali raziskovalci na njih preizkušajo, kaj se s knjigo lahko počne in kaj ne. Pri njih prevladujejo ilustracije, besedila pa je malo ali ga sploh ni. Nekatere so poučne in tako spadajo med stvarno literaturo, otrok pa ob njih spoznava svet okoli sebe; takšna je na primer kartonka Moje gozdne živali. Spet druge, kot je kartonka z izrezi KU-KU!, pa mu odpirajo domišljijski in pravljični svet. Narejene so tako, da lahko otrok, ki ne zna brati, v njih uživa tudi brez starša ali vzgojitelja, ki bi mu bral besedilo.

Naslednja stopnja so slikanice. Pri tistih, ki so namenjene mlajšim in začetnim bralcem, prevladujejo ilustracije, besedila je malo in je napisano z velikimi tiskanimi črkami, lahko pa je tudi slikopis, kot pri slikanici Posladkaj se, miška. Več ko je besedila, primernejša je slikanica za starejše otroke ali za skupno branje. Slikanice so vsebinsko zelo različne. Lahko vsebujejo pravljice, poučne pripovedi ali celo biografije.

Nekatere stvarne slikanice pa so že kar enciklopedije. Tiste enciklopedije, ki so namenjene mlajšim otrokom, so pogosto ilustrirane ali vsebujejo veliko slik in manj besedila. Prav tako so podatki posebej izbrani in prilagojeni, da so čim bolj dostopni otroškemu razumevanju.

Ko otrok preseže stopnjo slikanic, so mu že na voljo ilustrirane knjige, ki so daljše, vsebujejo več besedila, a še vedno nekaj ilustracij. Ilustracije nato z vsako bralno stopnjo zavzemajo manj in manj prostora v knjigi, dokler v mladinskih romanih popolnoma ne izginejo.

Tudi pri enciklopedijah in stvarni literaturi postajajo podatki vse obsežnejši in zahtevnejši, ilustracije pa zamenjajo fotografije.

Vidimo lahko, da krmarjenje po morju otroške literature ni mačji kašelj! V prejšnjih člankih smo se posvečali predvsem pravljicam in zgodbam za otroke, v pričujočem članku pa smo se že dotaknili teme, o kateri bomo podrobneje spregovorili prihodnjič, to je stvarna oziroma poučna literatura za otroke.

Do takrat pa en pravljičen pozdrav!