Deček Edvard je prihajal iz družine arheologov, kjer so imeli vsi člani za seboj pomembna odkritja, zato si je tudi sam želel odkriti kaj neverjetnega. Nekega večera je tako ob prekopavanju domačega vrta naletel na zanimivo jajce. Zanj je zelo lepo skrbel in hkrati razmišljal o tem, kaj bi se lahko iz njega izvalilo.
Na njegovo veliko razočaranje se iz njega izvali ptič, ki je bil po njegovem mnenju čuden, saj sploh ni znal leteti. Mislil si je, da je s tem odplavala po vodi še zadnja možnost za to, da bo kdaj odkril nekaj velikega. A čez čas se izkaže, da je njegov ptič dodo, ki je bil poseben ravno zato, ker ni znal leteti in ker je že izumrl. Tako je čisto po naključju Edvard prišel do tistega, po čemer je ves čas tako zelo hrepenel.
Otroci se v zgodbi seznanijo z osnovnim namenom arheologije in s tem, da je za velike stvari treba biti vztrajen.
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.