Knjižnično nadomestilo avtorjem avtorskih del

Spoštovani bralci,
objavljamo pismo za javnost avtorice Mojiceje Podgoršek na temo vrednotenja knjižničnega nadomestila avtorjem avtorskih del in naš odziv na nov pravilnik vrednotenja avtoskih del.

" Knjižnično nadomestilo avtorjem avtorskih del

Nov pravilnik o knjižničnem nadomestilu, ki ga je zahtevalo Društvo slovenskih pisateljev, je stopilo v veljavo. S tem pravilnikom so nam vsem pisateljem, ki pišemo za otroke,  odvzeli/črtali/ukradli polovico izposoj naših del v splošnih knjižnicah. Bralec, ki si izposodi slikanico, je torej vreden samo pol bralca, pisatelj, ki je knjigo napisal, pa samo pol pisatelja.

In čemu sploh je namenjeno knjižnično nadomestilo?

Knjižnično nadomestilo je nadomestilo, ki ga prejme avtor kot nadomestilo za avtorska dela izposojana v splošnih knjižnicah. In tukaj ni polovičk. In ni obsega. In ni drugih kriterijev, ki se jih da tako zlahka zlorabiti in na katere se sklicujejo pobudniki pravilnika. Odločajo bralci. Če knjiga nima bralca, je prav, da v imenu branosti ne dobi ničesar. Knjiga mora s svojo vsebino preživeti na tržišču in najti svojega bralca, sicer ni upravičila svojega obstoja.  No, razen, če se tako odločijo posamezniki, ki imajo v rokah škarje in platno, torej tisti, katerih dela težko najdejo svoje bralce. Zato je potrebno število najbolj izposojenih avtorskih del prepoloviti in denarno nadomestilo prenesti na račune tistih, katerih dela so v splošnih knjižnicah slabo izposojana. Ali povedano drugače. Avtorji in/ali pobudniki tega pravilnika ne morejo prisiliti bralcev, da bi brali njihova dela in tako prišli do višjega knjižničnega nadomestila, lahko pa prisilijo ministrstvo za kulturo, da kaznuje najbolj brane avtorje in jim odvzame, kar jim v resnici pripada in odvzeto prenese na avtorje, ki se sklicujejo na vse, razen na to, čemur je knjižnično nadomestilo dejansko namenjeno.

Nerazumljivo pri vsem tem pa je, da je sprejeti polovični količnik za pisatelje najbolj odgovornega žanra s strani Društva slovenskih pisateljev sploh opravičljiv. Še manj pa je opravičljivo njihovo stališče, da knjiga - slikanica v resnici sploh ni knjiga (g. S. Pregl) in si jo je zato v praksi nemogoče izposoditi v celoti, ampak samo na pol. Vendar, če slikanica sploh ni knjiga, kaj potem dela med knjižničnim nadomestilom in kaj potem sploh berejo učenci od prvega do četrtega razreda osnovnošolskega izobraževanja? In kaj si v knjižnicah izposojajo bralci? Brošure? Prospekte? Reklame? Sklicevanje na definicijo knjige g. S. Pregla je enako, kot bi trdil, da imajo samo knjige, torej besedila daljša od 48 strani, vsebino in so vredne izposoje ter branja. Tudi bralca, ki bere knjige, ki so jih označili, da to sploh niso, je treba kaznovati, menijo avtorji/pobudniki tega pravilnika. Razglasili so ga samo za polovičnega bralca. Ampak to ne velja za vse bralce. Bralci, ki si bodo izposojali knjige pobudnikov/avtorjev tega pravilnika, torej njihove knjige, bodo še naprej ostali »celi,« pa čeprav njihovih knjig sploh ne bodo prebrali. Njihovi avtorji pa bodo nagrajeni – najmanj enkrat več kot tisti avtorji, ki so v knjižnicah med najbolj branimi. Seveda pa tudi tukaj ne velja za vse enako.  Treba je bilo sprejeti pravilnik, ki bo razvrednotil tiste avtorje, ki sicer niso odvisni od državne pomoči, ki so jih avtorji tega pravilnika deležni z vseh malh proračunskih sredstev, štipendij, subvencij in še česa, kar še ne obstaja, pa kmalu bo. Zaradi njih. Kajti v vseh teh komisijah za dodelitev državnih sredstev in pravilnikov sedijo in se iz njih napajajo isti ljudje.  Zdaj je bilo na vrsti knjižnično nadomestilo. Tu so doslej odločali bralci. A ne več. Ker to pobudnikom ni bilo pisano na kožo. Od zdaj naprej pa bo. Zagotovo. Če ne, bodo sprejeli nov pravilnik.

Moje knjige so bile v splošnih knjižnicah v letu 2016 izposojane 43.700. krat. Tega podatka ne more nihče kar izbrisat in sprejeti pravilnik, ki črta/odvzame polovico dejanskih izposoj za nazaj, medtem ko nekaterim priznava vse, do zadnje. Po novem »popravljenem« pravilniku so bile tako moje knjige izposojane le 21.800 krat. Kaj vse so nekateri avtorji pripravljeni storiti, da bi se povzpeli po lestvici. Stopiti na ramena drugih? Zakaj pa ne, če pa so za vrat stisnili kulturnega ministra, ki je tudi sam pisatelj – pa ne takšnih knjig, ki imajo manj kot 48 strani obsega.  Kakorkoli že. Vsekakor nič novega za s korupcijo prežeto Slovenijo, kjer si peščica reže kruh na tuj račun.

Zagotovo pa se postavi tudi vprašanje, kako bodo odslej potekale raziskave glede branosti knjig, če se knjigam s krajšim obsegom sploh ne prizna, da so knjige in se jim ne prizna, da so bile v celoti izposojene, njihov bralec pa šteje le polovičko? A zagotovo so moje skrbi odveč. Pobudniki/avtorji pravilnika o knjižničnem nadomestilu bodo zagotovo znali poskrbeti tudi za takšne primere. Ne nazadnje tudi sprejeti pravilnik o knjižničnem nadomestilu z branjem in z izposojanjem knjig nima nič skupnega, čeprav je bil sprejet prav za ta namen".

Mojiceja Podgoršek, mladinska pisateljica.

Prispevek Tednika na RTVSLO si lahko ogledate TUKAJ. Prispevek se začne pri 32:12.

Založba Epistola ostro nasprotuje novemu načinu vrednotenja avtorskih del in zato poziva vse vpletene, da nov pravilnik razveljavijo.